2022
Planinstvo za invalide
Krožna pot po okolici doline Drage, pri Igu. Primerna za invalide.
Letos smo na pobudo Centra Dolfke Boštjančič v okolici Drage, kjer se ta center nahaja, pripravili krožno pot primerno za invalide, oziroma pohodnike s posebnimi potrebami.
Seveda je primerna tudi za druge pohodnike.
Vsebuje 6 točk z žigi na katerih je ime kraja, nadmorska višina in logo našega društva. Na skrinjicah je logo Invalid planinec in Občine Ig, ki je finančno podprla ta projekt.
Predlagana pot je dolga 15 km in je le ena izmed možnosti hoje med točkami z kontrolnimi žigi.
Planinstvo za invalide
Boštjan Gačnik med prvimi na krožni poti na Krim.
Ne vrednoti svojega življenje le po uspehih in neuspehih na svoji poti.
Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot. Uživaj v rožah, prepusti se
sončnim zahodom, smehu majhnih otrok, dežju in ptičjemu petju. Vse
to vsrkaj vase. Ni poti do sreče, sreča je pot.– Wayne W. Dyer
Pred dobrim letom dni se je Boštjanu spremenilo domala vse.
Dotedanje delo in hobije je zamenjal najprej v boj za preživetje, zatem pa je
na novo osmislil življenje, prerazporedil vrednote, … Sorodniki in prijatelji
mu skušamo pomagati in mu stati ob strani. Tudi nam je v veliko zadovoljstvo, ko ga osrečimo in vidimo nasmeh na njegovem obrazu, pa
tudi solze sreče.
Boštjan je bil do lanskega junija delaven in aktiven na mnogih področjih.
Plezal po gorah, se spuščal v jame, se potapljal, kolesaril, se spuščal s
padalom, vozil helikopter, bil gasilec in gorski reševalec, … Bil je pobudnik
ustanovitve planinskega društva Krim in je ves čas njegov predsednik.
Boštjanu v čast smo junija skupaj z njegovim bratom Jožetom organizirali
4-dnevni pohod iz Iške vasi do Marezig, oziroma Laborja in naprej do Kopra. Vnaprej sem določil traso in kjer se nam je lahko se je pridružil tudi
Boštjan z invalidskim vozičkom. Tako nam je med drugim delal družbo od
Sela pri Robu do Bloškega jezera. Spremljali so nas tudi štirje kolesarji, kar
nam je prišlo zelo prav, saj so mu oni delali družbo po asfaltnih poteh, kjer
smo pešaki hodili po stezah.
Del poti je Boštjana spremljal tudi sin Luka, kar je naredilo poseben čar.
Prvi noč smo spali v hostlu v Podcerkvi, kateri je prilagojen tudi za tovrstne obiskovalce, drugo noč v Velikih Ločah, tretjo noč pa v Laborju. Povsod smo bili deležni velike pozornosti in postrežbe. Z kar nekaj domačini smo navezali prijateljske stike že na prejšnjih izletih, ko smo hodili po njihovih krajih. Zadnji večer pa nas je gostil domačin Igor, pripravil nam je zelo okusno pojedino v ciganskem kotlu.
Pred odhodom na vlak v Kopru smo poiskali mestno plažo in se osvežili v morju. Zatem smo kombiju z Boštjanom in njegovim asistentom pomahali v slovo, ostali smo se vrnili z vlakom.
Tako je Boštjan z vozičkom napravil na tej turi kar 52 kilometrov. Pešaki smo napravili malo čez 130 km in skoraj 4000 m vzpona, spusta pa še malo več. Vsi smo bili zelo zadovoljni.
Naš “hišni” hrib Krim pa je bil deležen Boštjanovega obisk sredi avgusta. Spremljali so ga kolesarji, med njimi pa je bil spet njegov sin Luka. Sam
sem bil spremljevalec z kombijem, v katerem sem imel med drugim električni agregat, da smo lahko med vzpenjanjem po cesti na Krim dopolnili akumulatorje. Boštjan je na poti nad Gornjim Igom izbiral kar najustreznejši prehod na sprani makedamski cesti. Kolesarji so vozili pred njim in preprečevali, da bi kak drug kolesar ob spuščanju iz Krima ob “sekanju” ovinkov naletel na Boštjana. Invalidski voziček ni napravljen za take napore in elektromotorja, ki ga poganjata sta se pregrevala. To smo ugotovili že na poti na morje. Tako smo si tokrat vzeli ves dan časa in počivali. Srečni in veseli smo prispeli na plato pred domom na Krimu, kjer sta nas pričakale oskrbnici Karmen in Nevenka. Boštjanov nasmeh je povedal več kot tisoč besed. V dolino smo se vrnili na enak
način, vendar sta se motorja ob spustu le manj grela. Premagali smo skoraj osemsto metrov višine in dobrih trideset kilometrov.
Z veseljem bomo omogočili Boštjanu še tovrstno veselje.
Janko Purkat