04/02/2023
Nočni pohod na Ratitovec

🏔 V soboto 4. februarja 2023 smo se ob 19. uri v polni luni odpravili na vsakoletni zimski nočni pohod na Ratitovec. Na parkirišču ob cerkvi v Prtovču (1.025 m) se nas je kljub temu, da mi je kolega meteorolog napovedal precej močan severni veter in mraz, zbralo 16 udeležencev.
Na sedlu pri cerkvi je res nekoliko vleklo, a še zdaleč ne tako, kot je bilo napovedano. Iz vasi smo se po poti čez Razor odpravili proti drugemu najvišjemu vrhu pogorja Ratitovca, 1.667 m visokemu Gladkemu vrhu. Tik nad vasjo smo prišli v gozd. Snega je bilo precej, pot pa dobro uhojena. Hodili smo zložno, tako, da se tudi tistim z manj kondicije in izkušenj ni bilo bati, da bi zaostali za skupino. Kaj kmalu smo se ustavili in spravili topla oblačila v nahrbtnike, saj se je veter povsem polegel. Mesec se je ta večer izkazal, vso pot do vrha in tudi med spustom v dolino marsikdo ni prižgal čelne svetilke.
Po dobri uri in pol hoje smo prišli na Gladki vrh. Nočni razgled z vrha že dolgo ni bil tako bogat kot to noč. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške planine, okoliško sredogorje s Poreznom, Blegošem, Starim vrhom, Lubnikom in drugi vršaci so se svetlikali v mesečini.
Imeli smo krasen razgled na morje lučk v Padski nižini, opazovali smo osvetljene Dražgoše, Železnike, Kranj, v daljavi Ljubljano in druge kraje. Po skupnem fotografiranju smo se navdušeni nad lepoto zasnežene zimske krajine napotili v Krekovo kočo, ki je le streljaj pod Gladkim vrhom.



Kljub temu, da sem nekaj dni pred pohodom govoril z oskrbnikom koče, napovedal skupino in prosil, če nam lahko v koči prihranijo vsem znane flancate, jih ni bilo mogoče več dobiti. Kdor prej pride, prej melje in ta dan je bil po besedah ekipe v koči tolikšen obisk, da je zmanjkalo skoraj vseh jedi – z izjemo okusne, pravkar pečene pehtranove potice. Seveda se je nismo branili in tudi grla smo si primerno navlažili.
Pot v dolino je minila kot bi mignil. Ob 23. uri smo se zadnji odpeljali proti domu, zadovoljni in nasmejani.
Vsem udeležencem bi se zahvalil za udeležbo, za dobro voljo, s katero ste prišli na turo in tudi, ker ste vsi upoštevali priporočena navodila glede opreme. Zato ni bilo nobenih zapletov, zdrsov in drugih nevšečnosti.
V februarju 2024 se ob polni luni zagotovo zopet srečamo.
Aleš Cvahte (Alpinistični inštruktor z licenco Komisije za alpinizem pri PZS)