Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o društvih (ZDru-1, Ur.l.RS, št. 61/06, 91/08-Odl.US) je
Zbor članov Planinskega društva Krim na ustanovnem zboru dne 3.10. 2008 sprejel

 

PRAVILA

PLANINSKEGA DRUŠTVA KRIM

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Planinsko društvo Krim, Ig (v nadaljnjem besedilu: društvo) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb domačega in tujega prava, ki se združujejo zaradi skupnih interesov s področja planinstva in s tem povezanih ter sorodnih dejavnosti. Sedeže društva je: na Igu.

2. člen
Društvo je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje na območju Republike Slovenije in širše. Delo društva temelji na načelu javnosti.

 

II. SIMBOLI DRUŠTVA

3. člen
Štampiljka društva je okrogle oblike. V sredini je silhueta Krima, s črnim borom in planincem. Na obodu je napis »PLANINSKO DRUŠTVO KRIM«.
Društvo ima lahko tudi svoj prapor, o čemer s sklepom odloči Zbor članov društva. Vse podrobnosti v zvezi s simboli društva se določi v pravilniku, ki ga sprejme Upravni odbor.

 

III. DEJAVNOSTI, NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

4. člen
Dejavnosti društva so:
– organizira in izvaja planinske dejavnosti;
– organizira za svoje člane, zlasti za mladino, in druge: izlete, pohode, ture, vzpone, turna smučanja, srečanja, orientacijska tekmovanja, taborjenja in druge oblike aktivnosti v naravi;
– skrbi za vzgojo, usposabljanje in izobraževanje vodnikov PZS, mentorjev, markacistov, varstvenikov narave, oskrbnikov in drugih strokovnih kadrov tako, da jih pošilja v ustrezne šole, tečaje, tabore in druge oblike izobraževanja, ki jih prirejajo Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju: PZS) in pristojni Meddruštveni odbor (v nadaljevanju: MDO);
– vzgaja in izobražuje člane o vseh oblikah planinske dejavnosti;
– označevanje in vzdrževanje planinskih poti;
– gradi, upravlja in vzdržuje planinske objekte, naprave in oznake ter ostalo društveno premoženje;
– goji in razvija slovensko planinsko izročilo, dobre planinske običaje in navade;
– skrbi za varstvo planinske narave in zdravega človekovega okolja;
– založništvo in izdajanje strokovne in druge planinske literature v skladu z zakoni, ki urejajo to področje;
– zbira in hrani predmete, darila, priznanja in dokumentacijsko gradivo, ki se nanaša na društvo in planinsko izročilo;
– opravljanje drugih dejavnosti, ki so v interesu planinstva;
– skrbi za povezavo s PZS, pristojnim MDO in drugimi podobnimi in sorodnimi organizacijami in zvezami doma in v tujini.

5. člen
Društvo dosega svoj namen in cilje tako, da:
– vzpodbuja člane k aktivnemu delovanju v naravi, predvsem v gorah, zaradi spoznavanja naravnih lepot, naravnih in kulturnih znamenitosti in športne aktivnosti;
– s svojo dejavnostjo spodbuja k samostojnosti, disciplini, vzajemnosti, srčni kulturi, spoštovanja do soljudi, živali, narave in do dela, s tem, da vzpodbuja pozitivne osebne lastnosti;
– ustvarja materialne in druge pogoje ter možnosti za bivanje v naravi;
– si prizadeva za mednarodno aktivno, miroljubno sožitje, medsebojno spoznavanje, sodelovanje in sporazumevanje;
– posreduje naravne lepote, zanimivosti planinskih območij in življenja v gorah najširšemu krogu ljudi, z vsemi razpoložljivimi sredstvi javnega obveščanja;
– skrbi za zagotavljanje potrebnih materialnih pogojev za delovanje društva;
– sodeluje z vzgojnimi in izobraževalnimi organizacijami;
– s strokovnim vodenjem in svetovanjem skrbi za varnost planincev v gorah in drugih naravnih okoljih;
– opravlja še druge naloge, ki so ki so v zvezi z zdravo, smoterno in aktivno uporabo prostega časa v naravi.

6. člen
Društvo za potrebe uresničevanja namenov in ciljev nepridobitne dejavnosti lahko opravlja naslednje dopolnilne pridobitne dejavnosti:
– založniška dejavnost s področja dejavnosti društva;
– izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;
– organiziranje izletov, potovanj in ostale, s planinstvom povezane dejavnosti;
– dejavnost planinskih domov in drugih prenočišč (upravljanje planinskih koč).

Za doseganje namena in ciljev lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri za opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

 

IV. ČLANSTVO

7. člen

Društvo ima redne in častne člane. Člani društva so lahko fizične in pravne osebe. Član društva lahko postane vsak, ki je kakorkoli povezan s področjem delovanja društva. Članstvo v društvu je prostovoljno. Oseba, ki se želi včlaniti, podpiše pristopno izjavo, s katero izjavi, da sprejema obveznosti določene v teh pravilih in v drugih aktih in sklepih društva ter in se zaveže uresničevati Častni kodeks slovenskih planincev.

Če se v društvo včlani oseba, mlajša od sedem let, ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, pristopno izjavo podpiše njen zakoniti zastopnik. Če se v društvo včlani oseba, mlajša od 15 let, mora pred včlanitvijo predložiti pisno soglasje zakonitega zastopnika. Osebe mlajše od 15 let imajo pravico do sodelovanja in odločanja, nimajo pa pravice biti izvoljeni. Mladoletne člane pri odločanju zastopajo njihovi zastopniki.

Član društva lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuji državljan.

Član društva lahko postane tudi pravna oseba. Pravna oseba, pred včlanitvijo, voljo za včlanitev izkaže z veljavnim aktom oziroma sklepom pravne osebe. O vstopu posameznih pravnih oseb v društvo odloča Upravni odbor društva. V društvo se ne morejo včlaniti pravne osebe, katerih delovanje bi lahko bistveno škodovalo ugledu in obstoju društva.

Šteje se, da je oseba postala član društva, ko predloži podpisano pisno izjavo, iz katere je razvidno, da po lastni volji želi postati član društva in sprejema določila, ki izhajajo iz tega statuta in drugih aktov društva. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba.

8. člen
Redni člani društva so: predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci do 18. leta starosti, mladi od 18. do 27. leta starosti, odrasli člani, seniorji (starejši od 65. leta starosti) in družine. Redni člani so lahko tudi tuji državljani. Vsak redni član društva mora plačati članarino v skladu z temi pravili.

Upravni odbor lahko določi različne članarine glede na pravice in obveznosti članov. Upravni odbor lahko oprosti člane obveznosti plačevanja dela članarine, ki je prihodek društva, razen obveznega dela članarine PZS in drugih zvez in organizacij, katerih član je društvo, če ti zaradi slabega gmotnega ali zdravstvenega stanja, tega ne morejo poravnati. Podrobnosti povezane z članarino določi upravni odbor s posebnim pravilnikom.

9. člen
Društvo ima lahko tudi podporne člane oziroma donatorje ter častne člane. Podporni člani oziroma donatorji so pravne ali fizične osebe, ki darujejo znesek ali stvar. Društvo in donator uredita vsebino prostovoljne donacije z pogodbo. Donator, ki daruje v višini najmanj petkratne članarine člana, prejme listino o darilu.
Častni član društva je fizična oseba, ki ji je tak naziv podelil Upravni odbor in ki ima posebne zasluge pri delu planinske organizacije ter je znan širši planinski javnosti. Častni član lahko postane tudi kak drug občan, tuj državljan, predstavnik tuje države ali organizacije.

10. člen
Pravice članov društva so:
– da delujejo in odločajo o delu društva v skladu z veljavnimi pravili;
– da volijo in so izvoljeni v organe društva in organe zvez in organizacij, katerih član je društvo;
– udeleževanje na sejah organov društva;
– da dajejo predloge in pobude za delovanje društva;
– da so obveščeni o delu organov društva, o finančnem stanju društva in o njegovem poslovanju;
– da uživajo pravice in ugodnosti, ki jih pridobijo s članstvom v društvu in v zvezah in organizacijah, katerih član je društvo;
– da sodelujejo na vseh društvenih prireditvah in organiziranih dejavnostih.

Dolžnosti članov društva so:
– da volijo in so izvoljeni v organe društva;
– da spoštujejo pravila in druge akte ter sklepe društva;
– aktivno delovanje v društvu, zvezah in organizacija, katerih član je društvo, in ravnati v skladu z določili teh Pravil in vseh aktov, ki obvezujejo društvo;
– da se ravnajo v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev;
– da vestno upravljajo in izvršujejo sprejete naloge v društvu in v drugih zvezah in organizacijah, katerih član je društvo;
– da redno plačujejo članarino, ki jo določi zbor članov društva na predlog Planinske zveze Slovenije;
– da varujejo ugled društva;
– da skrbijo za čisto okolje;
– da tajnici sporočijo vsako spremembo podatkov, kot so naslov;
– da skrbijo za premoženje društva.

11. člen
Članstvo v društvu preneha:
– s smrtjo fizične osebe oz. s prenehanjem pravne osebnosti;
– s prostovoljnim izstopom iz društva;
– z neplačilom letne članarine;
– z izključitvijo.

Član lahko prostovoljno izstopi iz društva, če predloži pisno izjavo o izstopu. Izjava začne učinkovati z dnem prejema pisne izjave na društvu oz. z dnem, ko član poravna vse obveznosti, ki jih ima do društva, če so te obstoječe na dan prejema pisne izjave.
Član se avtomatično črta iz seznama članov društva, če kljub pisnemu opominu članarina do izteka poslovnega leta ni poravnana.
Članstvo preneha z izključitvijo na podlagi sklepa Upravnega odbora na predlog Častnega sodišča, če član krši ta Pravila in druge akte, ki obvezujejo društvo.

12. člen
Društvo lahko na podlagi pisne privolitve posameznikov vodi:
– evidenco članstva;
– evidenco plačanih članarin;
– evidenco priznanj, pohval in drugih nagrad.
Upravni odbor sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov, s katerim se določijo organizacijski in tehnični postopki ter ukrepi za varovanje osebnih podatkov, vodenih v zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja društvo. Predsednik društva je odgovorna oseba za varovanje osebnih podatkov.

 

V. ZASTOPANJE IN PREDSTAVLJANJE

13.člen
Zastopnik društva je predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Predsednik društva
14. člen
Predsednika društva voli Zbor članov izmed svojih polnoletnih članov. Mandatna doba predsednika društva je 4 leta. Predsednik društva ima naslednje naloge:
– zastopa društvo v pravnem prometu za račun in v imenu društva;
– sklicuje seje Zbora članov in Upravnega odbora in skrbi za zagotovitev gradiva za seje;
– skrbi za izvajanje sklepov organov društva;
– odreja posamezna dela in naloge;
– odgovarja za zakonitost poslovanja društva;
– skrbi za smotrno gospodarjenjem z imetjem društva;
– skrbi za javnost dela in obveščanja;
– spodbuja člane in organe društva k aktivnemu delu;
– skrbi za sodelovanje društva v zvezah in organizacijah, katerih član je društvo, in z
ostalimi sorodnimi organizacijami;
– opravlja druge naloge po sklepu Zbora članov in Upravnega odbora.

Namestnik predsednika društva
15. člen
Namestnik predsednika društva zastopa društvo in opravlja ostale naloge predsednika društva v primeru daljše odsotnosti, odstopa ali smrti predsednika društva. Namestnik v primeru daljše odsotnosti predsednika društva lahko zastopa društvo le na podlagi posebnega pisnega pooblastila predsednika društva.
Mandatna doba namestnika predsednika društva traja 4 leta. Namestnik predsednika društva je v primeru odstopa ali smrti predsednika društva dolžan v
roku 30 dni od dogodka sklicati izredno sejo Zbora članov, na kateri se izvoli nov predsednik.

Tajnik društva
16. člen
Tajnika društva imenuje predsednik društva izmed polnoletnih članov društva. Mandatna doba tajnika društva se sklada z mandatno dobo predsednika društva, ki ga je imenoval. Tajnik društva je za svoje delo odgovoren predsedniku društva, Upravnemu odboru in Zboru članov.
Naloge tajnika društva so:
– opravljanje strokovno-tehničnega in administrativnega dela;
– koordinacija in korespondenca med organi društva.

Blagajnik društva
17. člen
Blagajnika društva imenuje predsednik društva izmed polnoletnih članov društva. Mandatna doba tajnika društva se sklada z mandatno dobo predsednika društva, ki ga je imenoval. Blagajnik društva je za svoje delo odgovoren predsedniku društva, Upravnemu odboru in
Zboru članov. Naloge blagajnika društva so:
– Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s Pravilnikom o finančnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanja podatkov o finančno-materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva.
– Delo blagajnika je javno.

 

VI. ORGANI DRUŠTVA

18. člen
Organi društva so:
– Zbor članov;
– Upravni odbor;
– Nadzorni odbor;
– Častno sodišče.

Zbor članov
19. člen
Zbor članov je najvišji organ društva, katerega sestavljajo vsi redni člani društva.

20. člen
Zbor članov je lahko reden ali izreden.
Redni zbor se sestaja enkrat letno. Skliče ga predsednik društva.
Zbor članov se lahko sestane tudi na izrednem zboru, na katerem se odloča samo o zadevi, zaradi katere je bil sklican. Izredni zbor po potrebi skliče Upravni odbor, lahko pa se skliče na zahtevo Nadzornega odbora ali vsaj 1/5 članov društva. Predsednik je v tem primeru dolžan sklicati izredni zbor v roku 30 dni od prejema take zahteve, v nasprotnem primeru lahko zbor skliče predstavnik predlagateljev, ki določi tudi dnevni red in gradivo za sejo. Izredni zbor pa
mora sklicati namestnik predsednika društva v primeru iz 3. odstavka 15. člena tega Pravila.
Vabila z dnevnim redom morajo biti poslana najkasneje 10 dni pred Zborom članov.

21. člen
Naloge Zbora članov so:
– sprejema Pravila ter spremembe in dopolnitve Pravil;
– sprejema sklepe o včlanitvi v PZS, MDO in druge zveze društev ter o ustanovitvi zvez društev;
– sprejema letni program in finančni načrt;
– sprejema letno poročilo;
– razpravlja in sklepa o delu in poročilih organov društva;
– odloča o pritožbah proti sklepom Upravnega odbora in Častnega sodišča;
– odloča o nakupu in odtujitvi nepremičnega premoženja društva;
– voli in razrešuje predsednika društva in organe društva;
– za lažje in smotrnejše izvajanje skupno dogovorjenih nalog ustanovi: odseke, sekcije, skupine in druge oblike organiziranosti;
– odloča o prenehanju in združitvi društva.

22. člen
Zbor članov odpre predsednik in ga vodi, dokler Zbor članov ne izvoli tričlanskega delovnega predsedstva. Zbor članov izvoli še zapisnikarja in dva overovitelja zapisnika, po potrebi pa tudi volilno komisijo in druge delovne organe. O delu Zbora članov se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overovitelja.

23. člen
Zbor članov je sklepčen, če je prisotnih vsaj ½ članov z volilno pravico. V kolikor Zbor članov ob predvidenem začetku seje ni sklepčen, se začetek seje preloži za 30 minut, potem pa je Zbor članov sklepčen, če je prisotnih vsaj 10 članov. Odločitev Zbora članov je sprejeta, v kolikor zanjo glasuje večina navzočih članov z volilno pravico. Pri odločanju o razrešitvi organov društva ne morejo glasovati člani društva, o razrešitvi katerih se glasuje.

24. člen
Glasovanje Zbora članov je javno, tajno pa je, če to zahteva najmanj 10 članov. Volitve organov društva so tajne, razen če Zbor članov ne odloči, da so volitve javne.

Upravni odbor
25. člen
Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema Zboroma članov po smernicah, sprejetih na Zboru članov. Opravlja izvršilne, organizacijske, upravne, administrativne in strokovno-tehnične, zakonodajne zadeve in zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo delovno področje. Upravni odbor se sestaja najmanj štirikrat letno. O delu Upravnega odbora se piše zapisnik, ki se ga potrdi na naslednji seji. Upravni odbor je za svoje delo odgovoren Zboru članov.

26. člen
Upravni odbor sestavljajo:
– predsednik društva;
– namestnik predsednika društva;
– tajnik (samo prisostvuje sejam brez volilne pravice);
– člani, voljeni na Zboru članov za dobo 4 let.
Upravni odbor šteje 9 ali 11 članov. O določitvi in spremembi števila članov Upravnega odbora odločba Zbor članov.

27. člen
Upravni odbor je pristojen, da:
– deluje na rednih in dopisnih sejah;
– sklicuje Zbor članov, pripravlja predloge dnevnega reda in gradivo za Zbor članov;
– izvršuje sklepe Zbora članov ter sprejema splošne akte;
– odloča o spremembi naslova;
– pripravlja in sprejema predlog letnega programa, finančnega načrta in poročil;
– izvaja letni program in ga po potrebi dopolnjuje;
– upravlja premoženje društva in sprejema sklepe o višini nadomestila materialnih stroškov;
– spremlja delo odsekov;
– daje usmeritve za sodelovanje s PZS in MDO;
– določa višino članarine in prispevkov za posamezne namene;
– imenuje predstavnike društva v organih drugih organizacij;
– imenuje uredniški odbor glasila in spletnih strani;
– imenuje delovne skupine, jim daje navodila za delo ter spremlja njihovo delo;
– sprejema besedilo in obliko pristopne izjave za včlanitev v društvo;
– neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog društva;
– opravlja aktivnosti v zvezi s pridobitvijo in ohranitvijo statusa društva v javnem interesu;
– izbor računovodskega servisa, ki po pooblastilu Upravnega odbora in podpisani pogodbi vodi finančno-računovodske zadeve;
– sprejema pravilnik o finančnem poslovanju društva;
– sprejema pravilnik o varovanju osebnih podatkov;
– sprejema pravilnik o podelitvi društvenih priznanj;
– sprejema druge pravilnike na podlagi teh Pravil in sklepa Zbora članov;
– opravlja tudi morebitne druge naloge društva, ki ne sodijo v izključno pristojnost Zbora članov.

28. člen
Seje Upravnega odbora sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika društva. Seje so sklepčne, če je navzoča najmanj polovica članov upravnega odbora. Upravni odbor odloča z večino glasov vseh članov. Na dopisnih sejah se odloča samo o zadevah, ki zahtevajo zgolj formalno potrditev
Upravnega odbora. Za dopisne seje je obvezno pisno gradivo in pisni predlog sklepa.

Nadzorni odbor
29. člen
Nadzorni odbor šteje tri člane, ki jih izvoli Zbor članov za mandatno dobo 4 let. Nadzorni odbor na svoji prvi seji izvoli izmed sebe predsednika.

30. člen
Nadzorni odbor:
– spremlja delo organov društva;
– spremlja uresničevanje letnega programa društva;
– spremlja izvajanje sprejetih sklepov Zbora članov in Upravnega odbora;
– nadzoruje zakonitost delovanja društva in smotrnost porabe sredstev;
– * nadzoruje izvajanje pravilnika o finančnem poslovanju društva najmanj enkrat letno;
– nadzoruje pravilnost celotnega finančno materialnega poslovanja društva.

Sestaja se po potrebi, najmanj pa enkrat letno. Člani Nadzornega odbora so tekoče seznanjeni z vsemi gradivi upravnega odbora in imajo pravico sodelovati na sejah Upravnega odbora. Nadzorni odbor sproti obvešča Upravni odbor o svojih ugotovitvah, vedno pa o tem poroča Zboru članov. Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasuje večina vseh članov. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren Zboru članov.

31. člen
Člani Nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani Upravnega odbora.

Častno sodišče
32. člen
Častno sodišče ima tri člane, ki jih izvoli Zbor članov za mandatno dobo 4 let. Častno sodišče izmed sebe izvoli predsednika. Častno sodišče odloča o kršitvah teh Pravil in drugih aktov, ki obvezujejo društvo, s strani člana društva.

Ob koncu postopka lahko izreče naslednje sankcije:
– za lažje kršitve: opomin;
– za težje kršitve: prepoved delovanja v društvu za obdobje enega leta ali prepoved opravljanja nalog v organih društva od enega do treh let;
– za najtežje kršitve: izključitev iz društva.
Sodišče lahko pri svojem delu smiselno uporablja pravne akte, ki jih za to področje uporablja PZS.

33. člen
Izključeni član se lahko v enem mesecu od vročitve pisnega sklepa Častnega sodišča pritoži Zboru članov, ki o pritožbi dokončno odloči.

VII. GOSPODARJENJE S PREMOŽENJEM

34. člen
Društvo upravlja s premoženjem društva v skladu z načelom dobrega gospodarja. To premoženje je nerazdelno in si ga člani društva v nobenem primeru ne morejo razdeliti, niti takrat, ko okoliščine privedejo do tega, da društvo preneha delovati.

VIII. VREDNOTENJE PROSTOVOLJNEGA DELA

35. člen
Vrednotenje prostovoljnega dela, ki ga je treba dodati poteka po naslednji metodologiji: odseki in društvo spremljajo število opravljenih prostovoljnih ur, ki se jih vrednoti na podlagi vrednosti ure, ki jo dobimo iz količnika mesečnega števila delovnih ur in višine povprečne mesečne plače v preteklem letu. Vrednost opravljenega prostovoljnega dela predstavi v poročilu društva predsednik. Ta določba se nanaša za plačilo nagrade samo za prostovoljno delo članov in ne za plačilo morebitnih zaposlenih v društvu.

36. člen
Pravica do nadomestila materialnih stroškov, povezanih z izvedbo društvenega programa obsega naslednje materialne stroške: prevozni stroški, stroški prenočevanja, prehrane, stroški vstopnin ter drugi materialni stroški. Povračilo stroškov, ki nastanejo z izvedbo programa društva Upravni odbor uredi v posebnem pravilniku. Višino in obseg posamezne vrste stroška določi Upravni odbor, pri čemer upošteva razpoložljive finančne možnosti in izhodišča PZS, drugih zvez in organizacij, katerih član je društvo.

 

IX. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

37. člen
Društvo bo materialno in finančno poslovanje vodilo v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme zbor članov v skladu z veljavnim Zakonom o društvih in računovodskimi standardi za društva. Ločeno se vodita pridobitna in nepridobitna dejavnost. Pravilnik o finančnem poslovanju sprejme zbor članov najkasneje v 6 mesecih po ustanovitvi društva.
Gre za splošni akt, ki določa organiziranost in način vodenja računovodstva, blagajniško računovodska opravila, izdelavo računovodskih in poslovnih poročil v skladu z določili zakona, ki ureja društva, slovenskim računovodskim standardom za društva ter pravili društva.
Finančno, materialno in blagajniško poslovanje je organizirano tako, da se z vodenjem poslovnih knjig in evidenc zagotavlja notranjim in zunanjim uporabnikom, društvenim organom in članom, kakovostne informacije o rezultatih poslovanja ter podatke, potrebne za sprejemanje odločitev v skladu z izvajanjem društvene dejavnosti.
Vsebina Pravilnika o finančnem poslovanju velja za vse organe in odseke društva.

38. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z letnim programom in finančnim načrtom, ki ga po predhodni obravnavi na odsekih in upravnem odboru društva sprejme Zbor članov društva. Na podlagi sprejetega letnega programa in finančnega načrta Upravni odbor s sklepom potrdi stroškovna in prihodkovna mesta, ki služijo za spremljanje porabe in uresničevanje programa.
S finančnim načrtom se predvidijo prihodki, ki so razporejeni po virih sredstev, ter njihova razporeditev (stroški) po namenih porabe. Med letom Upravni odbor finančni načrt lahko spremeni na podlagi rezultatov prijav na javnih razpisih, podpisanih pogodb ter prejetih donacij in sponzorskih sredstev.

39. člen
Dohodki društva so:
– članarina;
– prostovoljno delo članov;
– sredstva pridobljena na javnih razpisih oz. dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev;
– dotacije fundacij, skladov in ustanov;
– donacije in sponzorska sredstva;
– dohodki od pridobitne dejavnosti, ki se bodo porabili za nepridobitno dejavnost društva;
– dohodki od nepremičnin, ki so v lasti ali upravljanju društva;
– dohodki od prireditev;
– dohodki, ki se formirajo iz drugih dejavnosti;
– darila in volila;
– drugi viri.

40. člen
Računovodska dela v društvu opravljata zunanji računovodski servis (v nadaljevanju: servis) in blagajnik društva, ki ga predlaga predsednik društva, potrdi pa Upravi odbor. Servis je dolžan skrbeti, da se pri poslovanju društva pravilno uporabljajo veljavni predpisi. Podrobnejše razmerje ureja pogodba o vodenju poslovnih knjig, še posebej pa je servis odgovoren za:
– ažurno ter pravilno vodenje knjig;
– pravočasno sestavo zaključnega računa in drugih informacij;
– pravočasno zaključevanje poslovnih knjig;
– pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi;
– usmerja in opozarja na usklajenost zakonitosti poslovanja društva z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi

41. člen
Finančno in materialne listine podpisujejo: predsednik društva in člani Upravnega odbora, ki jih na predlog predsednika društva pooblasti Upravni odbor.
Odredbodajalec za izvajanje finančnega načrta je predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

42. člen
Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva.

 

X. JAVNOST DELA

43. člen
Delo društva je javno. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so gradiva in zapisniki sej društvenih organov dostopni vsem članom in nečlanom.

44. člen
Društvo lahko obvešča javnost o svojem delu z društvenim glasilom, spletno stranjo in preko sredstev javnega obveščanja.

45. člen
Javnost dela je lahko izjemoma izključena le pri obravnavi vprašanj na podlagi sklepa Upravnega odbora ali Zbora članov o stopnji tajnosti.

46. člen
Za uresničevanje obveščanja sta odgovorna predsednik društva in tajnik.

 

XI. DRUŠTVENA PRIZNANJA

47. člen
Društvo podeljuje članom in drugim organizacijam priznanja:
– na področju razvijanja množičnega planinstva ali druge planinske dejavnosti;
– za dolgoletno aktivno delo v društvu;
– za zvestobo članstva;
– za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled društva oz. planinstva.

48. člen
Društvo podeljuje priznanja v skladu s pravilnikom ali drugimi splošnimi akti, ki jih sprejme Upravni odbor.

XII. PRENEHANJE DRUŠTVA

49. člen
Društvo preneha:
– po volji članov;
– na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu;
– s spojitvijo z drugimi društvi;
– s pripojitvijo k drugemu društvu;
– s stečajem;
– s sodno odločbo o prepovedi delovanja;
– po samem zakonu.

Po volji članov društvo preneha, če Zbor članov sprejme sklep o prenehanju društva. Sklep je sprejet, če zanj glasuje 2/3 vseh članov z volilno pravico.
V sklepu društvo določi društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva.

 

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

50. člen
Pravila društva začnejo veljati, ko so sprejeta na Zboru članov, uporabljati pa se začnejo z dnem vpisa društva v ustrezni register.

51. člen
Dopolnjena pravila so bila sprejeta na 1.seji Upravnega odbora dne 06.11.2008 za namen registracije pri Upravni enoti ter se uporabljajo z dnem vpisa društva v ustrezni register.

52. člen
Z dnem sprejetja teh pravil prenehajo veljati Pravila, ki so bila sprejeta na ustanovnem zboru Planinskega Društva Krim dne 03.10.2008.

53. člen
Spremembe in dopolnitve teh pravil se sprejmejo na Zboru članov z večino vseh članov.

 

Predsednik PD Krim:
BOŠTJAN GAČNIK

Predsedujoči na Zboru članov:
FRANCI PURKAT