Zimska večerna idila pa bi bila še lepša če bi bil sneg. Ob poti med koreninami smo lahko občudovali jaslice, katere vsako leto postavi z veliko tenkočutnosti sovaščanka Darja Perme. V lovski koči nas je pričakala topla peč, čaj, kuhano vino…, tudi za jest ni manjkalo. Bilo je prijetno vzdušje, saj smo se srečevali po večini domačini. Med potjo se niti nismo vsi prepoznali. Med nami je bila tudi Tilka Ciber, katera do sedaj  še noben Božični pohod ni izostala, za njo pa je že praznovanje osme dekade življenja. V hipu smo pozabili, da nam je v minulih dveh letih Božični pohod odškrnil Covid. Vseh pohodnikov nas je bilo blizu sto, vendar se bi težko prešteli, saj ko smo eni odhajali, so drugi šele prihajali. Zagotovo čez eno leto spet pridemo.