Na koncu gorske vasice Goldberg, pri majhni cerkvi Marije Pomagaj, smo si nadeli nahrbtnike in se najprej po kolovozu in kmalu za tem po lahki označeni planinski poti povzpeli do planine Jaukenalm. Pri lepo urejeni rustikalni planinski koči smo na klopeh pod nadstreškom našli zavetje za počitek in malico. Na poti proti vrhu smo se držali pobočij, ki so bila spihana do trave. Le tu in tam smo se do pasu udrli v kakšen zamet. Razgled z vrha je bil čudovit. Videli smo domače vrhove, karnijske, dolimitske in turne tudi. Južna pobočja so bila v večjem delu kopna, na severnih pa je bilo nekoliko več snega. Z vrha Jaukenhöhej smo se po grebenu spustili še do nekaj metrov nižjega vrha Jaukenstökl (2202 m). Do planine Jaukenalm smo sestopili kar počez čez zasnežena travnata pobočja in si pri koči spet vzeli čas za počitek. Nazaj do cerkve smo prispeli ravno proti koncu maše, ko se je tudi pred njo trlo ljudi. Na poti domov smo se ustavili v Aljaževem hramu, kjer smo imeli kratko analizo čudovite ture.